Košarica
0,00 €

Karagenan – Ali je varen za uporabo v prehrani?

karagenan - rdeče alge

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je l. 2018 ponovno ocenila varnost aditiva za živila karagenan (E 407). Ker se v javnosti pojavljajo namigovanja o nevarnosti tega aditiva, smo povzeli ugotovitve in priporočila EFSE in drugih strokovnih inštitucij glede varnosti uporabe karagenana v prehrani. Uradni viri so navedeni na koncu članka.

Kaj je karagenan in zakaj se uporablja?

Karagenan je aditiv, ki se uporablja kot sredstvo za želiranje, za gostenje in kot emulgator. V živilskih izdelkih in prehranskih dopolnilih se uporablja za zagotavljanje strukture, stabilnosti, želene konsistence in teksture ter daljšega roka uporabnosti.

Karagenan je zelo priročen tudi, da zadosti določenim prehranskim preferencam. V veganski in vegetarijanski prehrani na primer učinkovito nadomešča sestavine živalskega izvora, kot je želatina. Je gensko nespremenjen in primeren za vse, ki se prehanjujejo po zakonih halal in košer.

Uporaba karagenana v živilskih izdelkih je široko razširjena. Najdemo ga v sladoledih, pudingih, šejkih, v mesnih izdelkih, v mlečnih in rastlinskih napitkih ter drugod.

Karagenan se pogosto uporablja v formulah in pripravkih za dojenčke, kjer deluje kot stabilizator in omogoča, da hranljive sestavine v formuli ohranijo optimalno strukturo.

Kako se karagenan pridobiva?

Karagenan se pridobiva z vodno ali alkalno ekstrakcijo iz različnih vrst rdečih morskih alg iz razreda Rhodophyceae, in sicer iz družin Gigartinaceae, Solieriaceae, Hypneaeceae in Furcellariaceae.

Kagarenan ni hidroliziran ali drugače kemično razgrajen. Večina karagenana je pridobljena iz vrst Kappaphycus alvarezii in Eucheuma denticulatum.

Kemijsko ime za karagenan je sulfatni estri poligalaktoze. Gre za naravni brezbarven do rumenkast, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja.

Karagenan se v praksi pridobiva v okviru trajnostne akvakulture. Med proizvodnjo alg za pridobivanje karagenana niso uporabljeni pesticidi in tudi niso potrebni. Vse dostopne analize so pokazale, da pesticidi v algah, iz katerih se pridobiva karagenan, niso bili prisotni niti v najmanjših količinah.

Za gojenje alg prav tako ni potrebno uporabljati gnojil ali sveže vode. Gojijo jih manjše družinske farme, ki jih je okoli 350 000 po celem svetu. Alge, ki so vir karagenana, so torej pridobljene na okolju prijazen način, hkrati pa so pomemben vir prihodka za družine in skupnosti na območjih, kjer jih gojijo.

Sušenje alge Kappaphycus alvarezii
Sušenje alge Kappaphycus alvarezii

Koliko karagenana je varno zaužiti?

Najvišja dovoljena vsebnost za karagenan kot aditiv za živila je za večino živil določena po načelu quantum satis (po potrebi). To pomeni, da največja dovoljena vsebnost količinsko ni določena. Karagenan se kot aditiv dodaja v skladu z dobro proizvodno prakso, to je v najnižji možni količini, ki še dosega željeni tehnološki učinek.

Za določena živila je zgornja meja vsebnosti karagenana konkretno določena, npr. za marmelade = 10.000 mg na kg živila. Karagenan je dovoljen tudi za uporabo v pripravkih in formulah za dojenčke, in sicer je največja dovoljena vsebnost 300 mg/kg živila.

EFSA je določila kot dopustni dnevni vnos karagenana pri ljudeh 75 mg na kg telesne teže. Dopustni dnevni vnos predstavlja količino snovi, ki se lahko uživa dnevno skozi celo življenje, pa nima znatnih učinkov na zdravje. To pomeni, da lahko ženska, težka 70 kg, varno zaužije 5,3 g čistega karagenana. V primeru moškega, težkega 85 kg, je dopustni dnevni vnos 6,4 g karagenana.

Karagenan se tradicionalno že zelo dolgo uporablja ni ne obstaja niti en kredibilen vir, ki bi kazal na to, da je karagenan zdravju škodljiv. Nasprotno, obstaja cel kup znanstvenih dokazov, da je karagenan varen za uporabo v prehrani.

V raziskavah kronične toksičnosti, izvedenih na podganah, ni bilo opaznih neželenih učinkov (NOAEL) vse do 7,500 mg/kg telesne teže dnevnega vnosa (pri osebi težki 80kg to znaša 600g karagenana/dnevno)    Prav tako je EFSA ob pregledu raziskav ugotovila, da ni nobenega tveganja za rakotvornost ali genotoksičnost.

Neupravičeni dvomi v varnost karagenana

Dvomi v varnost karagenana v živilskih izdelkih se pojavljajo zaradi izpostavljenosti razgradnim produktom karagenana, imenovanim tudi poligenan. Večina nesporazumov glede varnosti karagenana se pojavi v medijih, ki napačno interpretirajo znanstvene raziskave ali pa govorijo o poligenanu in ne karagenanu.

Glavna razlika med karagenanom in poligenanom je v tem, da poligenan NI aditiv in se nikoli NE UPORABLJA V PREHRANI.

Kljub temu, da se oba pridobivata iz alg, je postopek popolnoma drugačen. Poligenan nastane v kompleksnem postopku pri visokih temperaturah in v zelo kislem okolju. Na drugi strani je karagenan naravno prisoten v algah in se pridobiva v enostavnem postopku z vodno ali alkalno ekstrakcijo.

Poligenan ima bistveno nižjo molsko maso kot karagenan. Medtem ko je utežno povprečje molske mase pri karagenanu 200-800 kDa, je ta razpon pri poligenanu 10-20 kDa. Teh najmanjših delcev karagenana sicer s trenutno dostopno tehnologijo ni mogoče preučevati. Gre namreč za izjemno majhne molekule, ki jih je težko zaznati. EFSA je zato preventivno postavila zahtevo, da sme biti v karagenanu za uporabo v živilih največ 5% polimerov z molsko maso < 50 kDa. Kljub temu je pomembno poudariti, da tudi polimeri karagenana z molsko maso, nižjo od 50 kDa, niso isto kot poligenan.

Regulatorne institucije (Evropska agencija za varnost hrane, Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) in znanstvena literatura so sprejele konsenz, da je karagenan varen za uporabo v prehrani celotne populacije, tudi dojenčkov in otrok.

Sestavine, ki so dovoljene za uporabo v formulah in pripravkih za dojenčke, so podvržene najstrožjemu nadzoru. Odobritev za uporabo v tovrstnih izdelkih za dojenčke je dobro zagotovilo za celotno populacijo, da je karagenan varen za uporabo in da lahko z mirno vestjo uživajo živilske izdelke, ki vsebujejo karagenan.

Če gledamo širšo sliko je potrebno v zakup v vzeti tudi anti-propagando karaganena s strani mesne industrije, ker kareganan v vedno višji meri nadomešča živalsko želatino, ki je, kot stranski produkt predelave, pridobljena iz kravjih  in prašičjih kosti.  V primerjavi s karagenanom, ki nima prisotnih pesticidov, je živalska želatina lahko (pre)preobremenjena z antibiotiki in drugimi kemijskimi substancami, ki se uporabljajo za hitro in množično vzrejo goveda in prašičev ter pesticidi, ki se pridobijo preko krme.

Viri:

EFSA Jorunal. (2018). Re-evaluation of carrageenan (E 407) and processed Eucheuma seaweed (E 407a) as food additives.

Uradni list Evropske unije. (2012). Uredba Komisija (EU) št. 231/2012 z dne 9. marca 2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta.

FAO. (2003). Seaweeds used as a source of carrageenan.

NIJZ. (2012). Pojasnilo glede varnosti aditiva za živila KARAGENAN E 407.

Marinalg International. Carrageenan & PES Fact Sheet.

 

Zdravje
Nazaj
Kaj jesti v menopavzi? Prehrana in priporočena dopolnila
Naprej
Diareja oz. driska – pomagajte si s probiotiki